Radio Študent, 3. julij 2017 ― Javni prostor in kultura v Sloveniji toneta zelo nizko.  Dovolj, da se v družbi  spodobnih ljudi pogosto pojavijo vprašanja tipa, ali je to stanje bolje komentirati ali ignorirati. Napisati recenzijo neke neumno hajpane knjige ali se je ne pritakniti? Se odzvati na retardiran poskus polemike  s strani nekega kulturnika, ali v samoti ohraniti čast? Kdaj je nekaj preveč nizko in kdaj je intervencija strateško potrebna? Težka vprašanja. No, tokrat si nisem mogel kaj. V Beštrovi oceni letošnjega Kresnika sem razbral nek odlomek iz recenzije romana Urnebes Iztoka Vrenčurja, ki jo je napisala Tina Vriščaj za LUD Literaturo. Revije sicer že dolgo ne berem – tu in tam sem objavil kakšen svoj tekst, zaradi honorarja pač, s čimer pa prekinjam. Ko sem prebral citat, sem zapadel v stanje tistega paradoksalno pričakovanega šoka, ki vedno znova pride ob soočenju z v uvodu omenjenim stanjem. Pravzaprav gre za dva citata, ki ju Bešter spretno in smotrno združi in ju navajam v njuni združenosti. »Čustva so večinoma izključena, manifestacije zla pa nimajo širše razlage, niso vpete v zapletene okoliščine in ne prinašajo posledic. Zlo je razosebljeno, vzpostavil bi ga lahko šele subjekt s svojim čustvenim in vrednostnim odnosom do njega, kakršnega v knjigi ni.« Pravi še, da si težko »predstavljam človeka, ki v branju Urnebesa uživa. Če bi mi kdo rekel, da mu je roman všeč, bi vanj podvomila. Zazdel bi se mi sumljiv kot človek ali vsaj negotov kot bralec.« Tina Vrščaj je članica žirije Kresnika in v prvem citiranem delu pač naredi pričakovano neumno potezo, ki je ponovitev poteze iz njene kritike Mozetičevega underground romana Objemi norosti , ko povsem dobrodošlo odsotnost provincialnega malomeščanskega sentimenta zamenja z odsotnostjo vzročnosti – in temu doda še ščepec tetkaste homofobije. Tako pri Vrenčurju kot pri Mozetiču je vzročnost še kako prisotna, artikulirana na inovativne in sofisticirane načine, ki zahtevajo nekaj nekonvencionalne bralske kilometrine in mo

Filmski kotiček, 1. julij 2017 ― Slo naslov: - Angleški naslov: The King of Escape Država: Francija Jezik: francoščina Leto: 2009 Dolžina: 93',  Imdb Žanri: avantura, komedija  Slo recenzija: Odvisni od neodvisnih filmov? Režija: Alain Guiraudie Scenarij: Alain Guiraudie, Laurent Lunetta Igrajo: Ludovic Berthillot, Hafsia Herzi, Pierre Laur,Luc Palun, Pascal Aubert, François Clavier [SLO] Ne vem za vas, ampak meni je že ideja: »kaj če bi naš junak prodajal traktorje?« v osnovi zelo smešna. Ne avtomobile ali zavarovalniške police, traktorje. Že ta poklic nam da vedeti, da bo ta komedija nekoliko drugačna. Kako drugačna, si nisem niti zamišljal… Uf, tako čudaškega filma pa že dolgo ne. Okej, da Ludovic, možakar srednjih let in povrh vsega še homoseksualec, prodaja traktorje je smešno, da pa drugo polovico filma, ko je na begu pred zakonom, skače le še v gatah in s tem razkazuje svoj odvečni špeh ... -Cosmopapi [ENG] Armand, a man who sells farm machines in the country, is a popular middle-aged homosexual. Just as he was getting sick of life, he falls in love with a young girl called, Curlie, and goes on the run from her parents and the police. Ocena